»Nobena nesreča, nobena smrt, nobena slaba izkušnja me ni odvrnila od plezanja. Verjetno zato, ker to res neskončno rad počnem, ker se v gorah počutim kot doma, ker mi je tam lepo. Lepota narave je osnovno gonilo, potem pa je tu še želja po avanturi.«
»Ko sem se lotil avtobiografije, sem bil v boljšem položaju, ker sem vedel, da se knjigo da napisati, kajti ko sem jo pisal prvič, nisem bil prepričan. Po drugi strani pa sem bil v slabšem položaju, ker sem moral napisati celo knjigo, ne samo polovice.«
»To je zgodba o moštvenem duhu, ker tam brez ekipe ni bilo nobenega upanja na uspeh. To je tudi zgodba o žalostnem koncu, Marjan Manfreda - Marjon je imel črne prste, ko je prišel s poskusa na vrh, in so mu morali dele prstov odrezati.«
»Doma imamo eno prvih izdaj knjige Pot. Vedno me je navduševalo, kakšno filozofijo je imel Nejc: preprostost. Tudi sam sem na svoji športni poti doživel, kako pomembna je zares pot. Osredotočamo se na cilje, a cilj gre. Poti in cilji so za nas z drugačnimi zmožnostmi drugačni. Glavna dejavnost odseka za osebe z različnimi zmožnostmi je omogočati, da bodo dosegle svoj potencial. Če bodo želele doseči vrh, doživeti gore, jim bomo skušali to omogočiti.«
»Ko so mi povedali, kakšen je namen izida tega dnevnika, sem začutila Nejčevo poslanstvo, da pomaga ljudem s posebnimi potrebami, ki imajo radi gore. Nejc je bil vedno pripravljen pomagati ljudem, zato se mi je zdelo smiselno pristopiti temu projektu.«
»V čast mi je, da sem prispeval svoj delček v tej knjigi. Z veseljem sem to delal, ker sem vedel za koga. Nejc je name zelo pozitivno vplival, hvaležen sem mu za to, neverjetno dobro sva se ujela in potem zastrupila vse okrog sebe.«
